<< Hericium cirrhatum, rumeneči bradovec | Gobe | Hericium coralloides, koralasti bradovec >>
Herícium clathroídes (Pall.) Pers. (1797)
Rod: Hericium - bradovci
ZNAČILNOST: trosnjak raste kot nekakšna brada na debelejših deblih ali štorih listnatega drevja, ima obliko gostega belega grma, iz gostih vej pa visijo iglice, razporejene kot zobje pri glavniku.
TROSNJAK: 15-20(30) cm velik grm ima številne, goste veje, ki rastejo iz skupnega beta, na tankih vejicah pa so do 1 cm dolge viseče bodice, razporejene v vrstah, bele, kasneje pa okraste barve in nekoliko zakrivljene.
TROSOVNICA: nahaja se na površini iglic, kjer se nahajajo bazidiji s trosi, je bela.
BET: ni posebej izoblikovan, pač pa se iz skupnega dnišča razraščajo goste veje, ki nosijo fertilne zobce ali bodice.
MESO: belo, kasneje postane okrasto in rjavo, nekoliko žilavo, brez izrazitega vonja, okus pa je rahlo greneč in spominja na redkvico.
TROSI: 3.5-4.5 x 2.8-3.5 µm, elipsasti, amiloidni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: raste na štorih, stoječih ali ležečih deblih listavcev, predvsem na bukvah, slikan primerek je bil na orehu, včasih je celo deblo obraščeno s trosnjaki, uspeva poleti in jeseni, ni pogost.
Čas rasti: -VIII-IX-X-
UPORABNOST: mlada užitna, vendar za prehrano ni pomembna.
PODOBNE VRSTE: Zelo mu je podoben Hericium coralloides, koralasti bradovec - ZAVAROVANA, ki pretežno raste na jelkah, redko pa tudi na drugih iglavcih, iglice so razporejene v majhnih šopih, v različnih smereh in so različno dolge - od 0.5 do 2 cm. V starejši literaturi sta pogosto obe vrsti opisani pod enakimi imeni. Zelo pa se razlikuje Hericium erinaceus, resasti bradovec, ki ima kot brada dolge, viseče bodice, ki dosežejo od 2 do 5 cm dolžine, raste jeseni, predvsem v votlem listnatem drevju in je bolj redek. Bradovci so mladi vsi užitni, stari pa postanejo preveč žilavi.
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Dryodon clathroides (Pall.) P. Karst. (1882), Hydnum clathroides Pall. (1773), Hydnum coralloides var. clathroides (Pall.) Pers. (1801), Merisma clathroides (Pall.) Spreng. (1827), Merisma coralloides var. subterraneum J. Becker (1828)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1170